Priročniki Publikacije  

TRAJNOSTNA GRADNJA JE OKOLJSKO, EKONOMSKO IN DRUŽBENO SPREJEMLJIVA

Konferenca Trajnostno gradbeništvo in zelena javna naročila

 

Miha Burger, univ.dipl.inž.arh. in Petra Kavčič, IZS

 

V zelenem okolju Konferenčnega centra Brdo pri Kranju je 18. 5. 2010 potekala konferenca Trajnostno gradbeništvo in zelena javna naročila, ki smo jo organizirali pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor RS. Pri pripravi konference so sodelovali še Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Gradbeni inštitut ZRMK.

 

Udeležence konference, ki se jih je zbralo okoli 130, je z uvodnim pozdravom nagovoril predsednik IZS mag. Črtomir Remec. Poudaril je, da “slovensko gradbeništvo nujno potrebuje novo vizijo, ki bo temeljila na trajnostnem razvoju in bo usklajena s cilji Evropske gradbene tehnološke platforme” in nadaljeval, da smo “lani sprejeli evropske usmeritve zelenega gospodarstva, v katerih smo se zavezali, da bomo do leta 2012 dvignili delež zelenih javnih naročil do 50 %. Zavedati pa se je potrebno, da je kar 40 % le-teh vezanih na področje graditve. Brez sodelovanja gradbeništva bo torej težko izpolniti okoljske cilje in usmeritve EU.”

 

V uvodnem nagovoru je minister za okolje in prostor RS prof.dr. Roko Žarnić povedal: “Zeleno javno naročanje, kot ga uvajamo sedaj, predstavlja velik premik v razmišljanju javnega sektorja, ki na tem mestu mora prevzeti vodilno vlogo in nalogo. Vendar zeleno javno naročanje predstavlja šele prvi korak na poti k trajnostnemu javnemu naročanju, kjer bodo odločitve temeljile na usklajenem okoljskem in ekonomskem vidiku ter na širši družbeni sprejemljivosti. Dolgoročno gledano je ta pot edina sprejemljiva.” Po mnenju ministra je zato treba podpreti uvajanje metod okoljskega vrednotenja gradbenih proizvodov in stavb ter vzpostavitev sistematičnega spremljanja vseživljenjskih stroškov stavb (LCC). “Oboje je potrebni pogoj za zanesljivo podporo trajnostnemu graditeljstvu. Javni sklad za upravljanje z nepremičninami je odlična priložnost za vzpostavitev potrebnih evidenc o stanju, ravnanju in LCC stroških, in ne nazadnje za vzpostavitev učinkovitega gospodarjenja z javnim stavbnim fondom,” je še dodal minister Žarnić.

 

V nadaljevanju konference so bili na vrsti vabljeni govorniki. Za namen tega članka, da si bo bralec lažje ustvaril sliko o njihovih referatih, od vsakega govornika povzemamo najbolj karakteristično misel oz. predlog.

 

Jernej Stritih, direktor Službe Vlade RS za podnebne spremembe, je med drugim povedal: “Pospešitev uveljavljanja nizkoogljičnih tehnologij pomeni tudi nova delovna mesta. Tako delovna mesta z visoko dodano vrednostjo v razvoju, načrtovanju in vodenju procesov, kot srednje zahtevna delovna mesta v gradbeništvu, javnem prevozu, obrti in storitvah. Doseganje ciljev nizkoogljične družbe bo zahtevalo korenite spremembe pri prostorskem načrtovanju, projektiranju in gradnji objektov.”

 

Arhitekt Aleksander Ostan, predsednik skupščine ZAPS, je poudaril: “Trajnost vsebuje tri ključne vidike: kulturnega, institucionalnega in gospodarskega, vsi pa se morajo povezovati v celosten pristop pri načrtovanju in pripravi razvojnih strategij in pri iskanju rešitve za probleme modernega razvoja. Skrajni čas je, da se ta, vsaj dvajset Aktualno Minister za okolje in prostor RS prof.dr. Roko Žarnić. IZS.NOVO/ Letnik 13, ‰t. 54 / JUNIJ 2010 5 let stara spoznanja, pričnejo udejanjati tudi v praksi.”

 

Marjana Dermelj, iz Službe Vade RS za razvoj in evropske zadeve, je izpostavila: “Vlada RS je leta 2009 sprejela akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 2009 – 2012, v katerem si je zadala cilj, da bo do leta 2012 državna uprava 50 % javnih naročil za osem skupin izdelkov in storitev izvedla v skladu z načeli zelenega javnega naročanja.”, a hkrati poudarila: “Ko je treba stvari implementirati, se nam na žalost velikokrat ustavi”.

 

Dr. Marjana Šijanec Zavrl, iz Gradbenega inštituta ZRMK, je v svojem prispevku poudarila pomen LCC (Life Cycle Costing) metode vrednotenja javnih zgradb, poudarila, da je to v nekaterih evropskih državah že zakonska obveza ali vsaj priporočilo, v Sloveniji pa je to, kot je navedla: “Vse prej kot standarden postopek”.

 

Mag. Vekoslav Korošec, Direktor ZING in ZISP, GZS, je med drugim navedel: “Za izbiro najugodnejšega ponudnika, se v praksi uporablja več metod. V Sloveniji se pri javnih naročilih storitev največ uporablja odprti javni razpis s kriterijem najnižje cene. Kriterij najnižje cene je za intelektualne storitve neprimeren in ga mednarodne strokovne inštitucije FIDIC in EFCA in banke ne priporočajo. Za intelektualne storitve, med katere spada izdelava projektne dokumentacije, se priporoča uporaba metod vrednotenja ponudb na osnovi kakovosti (QBS) in na osnovi kakovosti in cene (QCBS).”

 

Jožka Hegler, direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL, je v svojem prispevku z naslovom: Z zdravo gospodinjsko pametjo do načel zelenega naročanja, med drugim povedala: “Vzorčno smo energetsko sanirali dva približno 30 let stara objekta, ker se zavedamo, da je prav fond starejših stanovanj največji potencial za energetske prihranke. Tega nismo naredili zato, ker bi nas k temu silili predpisi, ker jih še ni. Tudi zato ne, ker bi bilo to ekonomsko učinkovito, saj tovrstnih kakovostnih razlik Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb, ki je osnova za izračun neprofitne najemnine, ne pozna. A smo prepričani, da je prav javni sektor tisti, ki mora biti vzor in nosilec dobrih praks.”

 

Mag. Sabina Jordan, ZAG, je v svojem prispevku z naslovom: Ocena vplivov življenjskega kroga v trajnostnem gradbeništvu, predstavila t.i LCA (Life Cycle Assessment) metodo vrednotenja, in ob zaključku navedla: “Za nadaljnji razvoj gradbeništva v trajnostnem smislu, so LCA analize izjemno pomembne, a zahtevajo velik preskok v načinu proceduralnega dela, v postavljanju zahtev, omejitev in postopkov, ter predvsem preskok v načinu razmišljanja in odgovornega delovanja tako posameznikov kot celotne družbe.”

 

Dr. Roman Kunič, IZS, pa je v svojem prispevku z naslovom: Ozelenjene strehe in ekonomične debeline toplotnih izolacij, med drugim navedel: “Zaradi posrednih in neposrednih prednosti ravnih streh, v zadnjem času med projektanti, investitorji in lastniki stavb, skokovito narašča zanimanje za t. i. ozelenjene strehe, ki urbanim okoljem trajno povrnejo naraven videz in izboljšajo bivalno in delovno okolje.”

 

V drugem delu konference je potekala diskusija, ki jo je vodila novinarka Vida Petrovčič in v kateri so sodelovali predsednik IZS mag. Črtomir Remec, g. Aleksander Ostan, ZAPS, ga. Alenka Avberšek, GZS, dr. Andraž Legat, ZAG in dr. Marjana Šijanec Zavrl, GI ZRMK. Kasneje so se v razpravo vključevali tudi posamezni udeleženci konference.

 

Nekatere karakteristične izjave, kot smo jih uspeli zabeležiti, so bile sledeče:

 

Več razpravljavcev je poudarilo, da je sedaj priložnost za spremembe sistema in ureditev razmer na področju graditve tudi pri predlogih novel zakonodaje o javnem naročanju, da je bilo v preteklosti na Vlado in posamezna ministrstva poslanih sicer veliko strokovnih predlogov, a je bilo reakcij bolj malo, in da je končno napočil čas za Agencijo za javna naročila. Spet drugi so omenili nujo po izboljšavi sistema nadzora; ko je to kulminiralo v očitek, da inšpektorske službe oz. državni uradniki, zadolženi za nadzor, ne delajo dovolj dobro, je iz publike prišla reakcija, da ni problem v državnem uradniku, ampak da je izvirni greh v zakonodaji. Sledil je predlog za oblikovanje direktnega pritiska strokovne civilne družbe na zakonodajno vejo oblasti, na kar so se udeležencidiskusije odzvali različno; od tega, da je pravo mesto pritiska že v pripravi zakonskih sprememb na pristojnih ministrstvih, do ocene Aleksandra Ostana, da bi bil tak skupni pritisk vseh deležnikov, kot so ravno institucije, ki so organizirale to konferenco (IZS, ZAPS, ZAG, GZS, GI ZRMK), na zakonodajo, v vseh fazah sprejemanja, edina prava pot.

 

Zaključke konference lahko strnemo v naslednji zapis:

 

Prisotni na konferenci in udeleženci vodene diskusije so se strinjali, da bo (slovenski) gradbeni sektor (projektanti, proizvajalci izdelkov, izvajalci gradbenih del) v prihodnjih letih predvsem zaradi sile razmer v svetu in družbi doživel dramatičen preobrat stran od ustaljene prakse, ki so jo z izbiro ponudnika le po kriteriju najnižje cene, dopuščali nekonkurenčni razpisni pogoji javnih naročnikov, in katere glavni cilj je bil proizvodna učinkovitost (več in dodatna dela).

 

Gradbeni sektor se bo moral usmeriti tudi v raziskave in razvoj materialov, izdelkov in storitev, s katerimi bo dosegel cilj vzpostavitve trajnostnega grajenega okolja, torej okolja trajnejših konstrukcij, ki manj vplivajo na okolje, porabljajo čim manj virov in zadovoljujejo vse uporabnikove potrebe.

 

Država je dolžna vzpostaviti razmere za dvig konkurenčnosti gradbenega sektorja, v kolikor želi, da se le ta obdrži in prosperira v dobrobit celotne slovenske družbe. V prvem koraku naj država vzpostavi sistem učinkovitega javnega naročanja (dobiti najboljšo in ne najcenejšo storitev, izdelek, objekt), v drugem zeleno javno naročanje in v tretjem javno naročanje trajnostnih gradenj.

 

Pri tem je zelo pomembno, da zeleno javno naročanje ne postane instrument favoriziranja enega materiala, izdelka ali storitve pred drugim/o, ker bi to posledično ponovno vodilo v nekonkurenčnost slovenskega gradbenega sektorja.

 

Menimo, da bo Slovenija le s takšnimi spremembami, ki se morajo zgoditi takoj, lahko dosegla zastavljene okoljske cilje 20- 20-20 do leta 2020.

 

KAKO NAPREJ

 

IZS se je odločila, da na temo Trajnostno gradbeništvo in zelena javna naročila, ne bo ostalo samo pri tej konferenci, ampak bo izvedla vrsto aktivnosti, s katerimi bo dodatno vršila pritisk na spremembo zakonodaje v smeri kot želi strokovna javnost. Tako smo že izvedli 3. mini referendum, pristopili smo k projektu Odgovorno do prostora, pripravljamo intervjuje z nosilci predlogov izboljšav. V dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor je bila ustanovljena delovna skupina predstavnikov GZS, ZAPS, ZAG, GI ZRMK in IZS, ki bo do septembra pripravila predlog “Smernice za naročila javnih gradenj”.