Priročniki Publikacije  

MST JE IZDALA PRVI DVE SMERNICI S PODROČJA POŽARNE VARNOSTI

Dobra inženirska praksa

 

mag. Aleš Glavnik, univ.dipl.inž.str. Član UO MST

 

Razvoj stroke požarne varnosti je v Sloveniji v primerjavi z razvitejšimi državami EU precej specifičen, saj sta za požarno varnost pristojni hkrati kar dve ministrstvi: MORS in MOP. Pod prvega spada Zakon o varstvu pred požarom, pod drugega Zakon o graditvi objektov. Tako spada izdelava in kontrola ukrepov požarne varnosti v Študiji požarne varnosti (krajše ŠPV) pod MORS (predvidena je tudi izdaja požarnega soglasja), načrtovanje ukrepov požarne varnosti v Zasnovi požarne varnosti (krajše ZPV) pa pod MOP.

 

Vendar pa ta delitev pristojnosti še ne bi bila tako kritična, v kolikor bi dokumenta ŠPV in ZPV izdelovali le specialisti s področja požarne varnosti, torej odgovorni projektanti požarne varnosti s pooblastilom IZS-TP. Dejansko pa lahko le-ti izdelujejo le ŠPV in ZPV za “požarno zahtevne stavbe”, ki predstavljajo le približno 20 % vseh stavb. Za preostalih 80 % stavb, ki so po merilih Pravilnika o požarni varnosti v stavbah “požarno manj zahtevne stavbe”, pa naša zakonodaja omogoča, da lahko ZPV izdeluje (kar) vsak odgovorni projektant ZAPS ali IZS, ki ima pooblastilo ZAPS-A, IZS-G, IZS-E, IZS-S, IZS-T, pri tem pa prej omenjeni pravilnik ne daje podrobnejših navodil in vsebin za izdelavo ZPV.

 

Ker je požarna varnost bistvena zahteva tako po ZGO-1 kot po Evropski direktivi, se je MST odločila, da prične po vzoru razvitejših držav s pripravo smernic požarne varnosti. V tujini je kvalitetnih smernic s področja zahtev in ukrepov požarne varnosti precej, naj omenim le najpomembnejše: CEA, NFPA, VdS, VKF, MBO itd. Mnogo jih je preko interneta na voljo brezplačno, za preostale se plača le simbolični znesek.

 

UVELJAVLJANJE STROKE PREKO SMERNIC

 

V Sloveniji smo zadnjih 20 let doživeli že veliko sprememb temeljne zakonodaje s področja graditve objektov in varstva pred požarom. Pooblaščeni inženirji in zbornica IZS so že vse od ustanovitve leta 1997 vlagali veliko dela in naporov v vsakokratne spremembe in dopolnitve zakonodaje, z namenom, da bi bila zakonodaja za stroko, udeležence pri graditvi in investitorje čim bolj sprejemljiva. Pripravljenih je bilo velik analiz in predlogov, ki so bili posredovani tako na MOP kot na MORS. Na žalost pa ugotavljamo, da v svojih prizadevanjih skoraj nikoli nismo bili uspešni. Posledice, IZS.NOVO/ Letnik 13, ‰t. 54 / JUNIJ 2010 11 na katere smo pred leti že opozarjali, so danes že naredile veliko škodo inženirski stroki. Inženirsko delo je postalo le še tržno blago, velja le še kriterij najcenejšega. Kvaliteta storitev inženirjev je na vseh področjih (projektiranje, revidiranje, nadzor) padla, izvajalci pa so to s pridom izkoristili, saj jim je država s tem odprla vrata za nekakovostno in drago gradnjo na škodo vseh nas. Cene storitev so na najnižjem nivoju, kar pomnim v svojem 20 letnem delu na področju graditve. Največjo škodo pa v končni fazi utrpijo investitorji. In ker je država v Sloveniji največji investitor, nosimo posledice slabe in pomanjkljive zakonodaje preko javnih financ vsi državljani, le da se tega vsi (še) ne zavedajo.

 

Ker država do sedaj ni imela posluha za (pre)potrebne spremembe zakonodaje, smo se v MST odločili, da bomo pričeli z izdajanjem lastnih smernic, s katerimi bomo v prvi fazi poskušali zapolniti vrzeli v slovenski zakonodaji. Ker smernic ni potrebno dajati državi v soglasje ali potrditev, se lahko skozi smernice stroka polno uveljavi. Ne nazadnje je članstvo v poklicnih zbornicah prostovoljno in ko se odločiš postati član, moraš sprejeti pravila, ki za poklicno združenje veljajo. In smernice so del teh pravil.

 

Smernice se lahko izredno hitro prilagajajo spremembam zakonodaje, dosti hitreje od pravilnikov ali zakonov. Piše jih stroka, ki se na stroko zagotovo spozna bolje kot uradniki, ki v praksi ne opravljajo nobene inženirske storitve in ne vedo, kakšne so potrebe trga in kakšne probleme vsakodnevno povzroča vsem udeležencem pri graditvi nedorečena in slaba zakonodaja.

 

SMERNICA “IZS MST 01/2010” ZA IZDELAVO ZASNOVE POŽARNE VARNOSTI

 

ZPV se izdeluje za vse vrste stavb, razen za tiste, za katere je obvezna izdelava ŠPV. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah v 11. členu sicer določa, da mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta ZPV, pri čemer pa je treba določiti ukrepe požarne varnosti glede:

<typolist>

širjenja požara na sosednje objekte,

nosilnosti konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,

evakuacijskih poti in sistemov za javljanje in alarmiranje ter

naprav za gašenje in dostope gasilcev.

</typolist>

 

Ker veljavni pravilnik, kot že omenjeno, določa, da lahko ZPV za “požarno manj zahtevne stavbe” izdeluje tudi odgovorni projektant ZAPS-A, IZS-G, IZS-E, IZS-S, IZS-T, ki ni specialist s področja požarne varnosti, je stroka požarne varnosti, združena v MST IZS ocenila, da je nujno, da se predvsem za te odgovorni projektante predpiše minimalna vsebina ZPV. Izdelki na enem listu formata A4, ki jih nekateri odgovorni projektanti upajo imenovati “Zasnova požarne varnosti”, so degradacija tako stroke požarne varnosti kot ukrepov požarne varnosti in celotne stroke, združene v IZS, in takšni dokumenti že ne morejo izpolnjevati kriterijev Pravilnika o projektni dokumentaciji, ki določa, da mora iz ZPV izhajati dokaz o izpolnitvi bistvene zahteve – požarne varnosti.

 

ZPV je obvezni elaborat po ZGO-1 v postopku pridobitve gradbenih dovoljenj, zato morajo biti ukrepi, ki so določeni v ZPV, upoštevani v vseh načrtih, ki sestavljajo projektno dokumentacijo, torej tako v IDZ, IDP, PGD in PZI. Posamezni načrti pa morajo biti v celoti usklajeni s tistimi rešitvami ZPV, ki se nanašajo nanje.

 

ZPV mora imeti tako tekstualni kot grafični del. S tekstom namreč ni možno povsem jasno definirati vseh ukrepov varstva pred požarom za vse prostore, kar je možno šele z uporabo grafike.

 

Še posebni poudarek je treba nameniti požarnemu scenariju, na katerega se laiki ne spoznajo kaj dosti, zato za stavbe, ki jih načrtujejo, iz varnostnih razlogov raje predpišejo kar vse možne ukrepe požarne varnosti, pri tem pa ne vedo, kakšne ekonomske posledice ima takšno načrtovanje. So pa njihove ZPV zagotovo cenejše od ZPV, ki jih izdelujejo odgovorni projektanti požarne varnosti z licenco IZS-TP, zato se naiven investitor (in žal tudi država) seveda odloči v prvi fazi za (naj)nižjo ceno. O posledicah takšnih odločitev potem govori celotna Slovenija, najkrajšo pa potegne stroka IZS.

 

SMERNICA “IZS MST 02/2010” ZA VISOKE STAVBE

 

“Visoke stavbe” so stavbe, ki imajo več kot 8 etaž oz. je relativna višina najvišje etaže glede na pritličje več kot 22 m nad nulto koto pritličja. V Sloveniji smo v preteklosti imeli poseben jugoslovanski pravilnik za visoke stavbe, vendar je bil z uveljavitvijo tehnične smernice za požarno varnost TSG-1:001 in Pravilnika o projektni dokumentaciji le-ta ukinjen. Prvotno si je zakonodajalec MOP predstavljal, da mu bo kot edinemu v EU uspelo, da v eni TSG- 1:001 predpiše vse ukrepe požarne varnosti za vse vrste stavb, vendar je bilo stroki požarne varnosti že na začetku projekta leta 2006 jasno, da to ne gre, zato ni sodelovala. Razvoj požarnega inženirstva razvitejših držav EU in ZDA namreč jasno kaže, da je požarna varnost izredno interdisciplinarna veda, zato je treba razviti (in s preizkusi potrditi) ločene smernice ukrepov požarne varnosti za razne vrste stavb (stanovanjske, trgovske, zbirališča, visoke stavbe, industrijske stavbe,..) in razne vrste instalacij in opreme (požarno javljanje in alarmiranje, odvod dima in toplote, sprinklerske instalacije, hidrantna omrežja, varnostna razsvetljava, varnostno napajanje, gašenje s plini, meglo, …). In tega v Sloveniji zaradi premajhne dodane vrednosti ter posledično pomanjkanja sredstev za raziskave in razvoj na področju požarne varnosti zagotovo še dolgo ne zmoremo narediti. Dosti bolj enostavno je, da privzamemo in prevedemo določene kvalitetne smernice nam najbližjih evropskih držav. Zagotovo nam je Nemčija lahko v vseh ozirih vzor.

 

Smernica IZS MST 02/2010 je smernica ukrepov požarne varnosti za visoke stavbe in je povzeta po nemškem MBO MHHR. Nanjo se tudi sklicuje trenutno veljavna TSG-1-001:2007 (in predlog nove TSG-1- 001:2010), kar pomeni, da se z uporabo le-te šteje, da so ukrepi požarne varnosti načrtovani po 7. členu Pravilnika o požarni varnosti v stavbah.

 

Nemška klasifikacija stavb je glede kriterijev požarne varnosti bistveno bolj preprosta in hkrati dosti bolj dovršena od slovenske:

 

Kot vidimo iz tabele, so stavbe omejene z višino 22 m (kar so že “visoke stavbe”) in razdeljene na 5 razredov, pri tem se z “višino” misli talni nivo najvišje etaže.

 

V novi smernici IZS MST 02/2010 smo torej podali zahteve za ukrepe požarne varnosti za vse vrste visokih stavb, torej za stavbe razreda 5 po nemški kvalifikaciji. Načrtovanje tovrstnih stavb bo tako za vse udeležence pri graditvi bistveno lažje, dvomov o razumevanju originalnega nemškega teksta pa s prevodom le-tega več ne bo.

 

ZAKLJUČEK

 

Smernici sta dostopni brezplačno (objavljeni sta na www.izs.si v rubriki dobra inženirska praksa in na spletni strani MST.)

 

Pripravljamo tudi priročnik za visoke stavbe, v katerem bomo vse ukrepe še grafično prikazali in dodatno obrazložili. Predvidoma bo izšel do jeseni in bo na voljo proti plačilu.

 

V letošnjem letu nameravamo izdati še dve smernici in sicer: ukrepi PV za zbirališča in ukrepi PV za nakupovalne centre.

 

MST si želi, da bi ji sledile tudi preostale MS. V kolikor bo IZS v prihodnje z lobiranjem pri vladi in MOP uspelo, da prevzame strokovni del priprave novih pravilnikov, bo treba v pravilnike zapisati le temeljna načela, vse ostalo pa se naj predpiše s smernicami, ki jih bodo pripravljale posamezne MS.

 

Le na ta način bo stroka ponovno dobila svojo vlogo v družbi. Na žalost pa bo potrebnega kar nekaj časa, da se napake zakonodajalca iz preteklosti popravijo in pozabijo.