Priročniki Publikacije  

KAKO DO LEPŠE PRIHODNOSTI SLOVENSKEGA GRADBENIŠTVA?

10. Dan inženirjev

 

V četrtek 18. novembra je potekal tradicionalni 10. Dan inženirjev. Aktualna tema »Kako do lepše prihodnosti slovenskega gradbeništva?« je k udeležbi pritegnila več kot 300 inženirjev. Dan inženirjev je odprl predsednik zbornice, mag. Črtomir Remec, udeležence pa sta nagovorila tudi državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor, dr. Peter Gašperšič, in podpredsednik Evropskega sveta inženirskih zbornic, dr. Dimitar Natschev.

 

Udeleženci so uvodoma prisluhnili trem vrhunskim pooblaščenim inženirjem, ki so predstavili gradbene trende na področju načrtovanja in gradnje mostov, predorov in stavb v svetu, Marjanu Pipenbaherju, dr. Jakobu Likarju in Danijelu Muršiču. Referatom je sledila odmevna okrogla miza, na kateri so svoje poglede na temo Dneva predstavili direktor projektivnega podjetja ELEA iC Anjo Žigon, direktor družbe IBE mag. Uroš Mikoš, direktorica podjetja Stavbar IGM Meta Zajc Pogorelčnik, direktor Zavoda za gradbeništvo dr. Andraž Legat in predsednik komisije IZS za dobro prakso Mirt Martelanc.

 

»V IZS smo že pred nastopom finančne in gospodarske krize začeli uresničevati strategijo spreminjanja gradbene kulture. Zavedamo se težke situacije v kateri se je znašel slovenski gradbeni sektor, zato želimo oblikovati usmeritve, ki bodo pripomogle k oživitvi slovenskega gradbeništva in ne nazadnje celotnega slovenskega gospodarstva. Te bomo iskali na temeljih najboljših domačih in tujih gradbenih dosežkov, svetovnih trendov na področju gradnje mostov, predorov in stavb ter v razpravi z udeleženci okrogle mize,« je ob odprtju Dneva inženirjev povedal mag. Črtomir Remec, predsednik IZS.

 

Na okrogli mizi je tekla razprava o možnostih za izboljšanje trenutnega stanja v okviru podjetij samih in o rešitvah, ki bi jih morala zagotoviti država, o potrebnosti in načinu prenove gradbenega sektorja, odnosu inženirjev in vodstev podjetij do dela, inovativnosti v stroki in priložnostih, ki jih za razvoj in napredek strok in izhod iz krize predstavljajo načela trajnostnega gradbeništva in zelenega javnega naročanja. Veliko časa so udeleženci okrogle mize posvetili oceni možnosti za delo v tujini, pri čemer so poudarili, da je nerealno pričakovati, da bi podjetja ves oz. večino svojega prihodka ustvarila v tujini. Realen delež dohodka iz poslovanja v tujini se lahko po prepričanju udeležencev okrogle mize iz razloga visokih stroškov delovanja v tujini in odsotnosti finančne podpore in državnih ter bančnih garancij giblje največ do 15, 20 % in nič več. Podjetja morajo po njihovem prepričanju zato večino prihodkov in referenc ustvariti doma. In ker so reference minljiva reč, saj je njihova veljavnost od 3 do 5 let, mora država, tudi zato, da bodo podjetja lahko kandidirala za posle v tujini, aktivno voditi stalno investicijsko politiko. Država mora pravočasno zagotoviti finančne vire in bolj učinkovito organizirati vodenje investicij v železniško, energetsko in ostalo infrastrukturo ter stavbe. Udeleženci okrogle mize so veliko kritike izrekli tudi na račun neustreznih meril za izbor izvajalcev (tudi intelektualnih storitev – projektiranja,o revidiranja, nadzora nad gradnjo) v postopkih javnega naročanja, ki s kriterijem najnižje cene spodbujajo le kvantiteto in ne kvalitete, s čimer onemogočajo prepotrebna vlaganja v razvoj in posledično preprečujejo konkurenčnost slovenskih inženirskih in gradbenih podjetij doma in v tujini.

 

Na podlagi povedanega na Dnevu inženirjev bomo na zbornici oblikovali usmeritve za oživitev slovenskega gradbeništva in jih posredovali ministru, dr. Roku Žarniću.