Izpostavljena novica  

Na okrogli mizi 14.9.2015 o tem, kakšne so formule vizije in uspeha v gradbeništvu, je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ob začetku predstavil stališče vlade do gradbene panoge: »Za slovensko gradbeništvo bomo največ naredili, če se bomo lotili dveh ključnih projektov, to sta tretja razvoja os in drugi tir. S tem bomo največ prispevali, tako ali drugače k temu, da bo panoga rasla.« Na aktualno vprašanje, kaj vlada lahko naredi za slovensko gradbeništvo, pa je izpostavil: »Delamo na tem, da se pri zakonodajnih pogojih naredijo določene spremembe, s katerimi bi v Sloveniji ustvarili za tuje ponudnike enakovredne pogoje, kot jih imajo slovenski ponudniki v sosednjih državah. Torej, potrebne so zakonske spremembe, pri čemer pa mi nimamo dovolj znanja in pričakujemo sodelovanje strokovnih organizacij, ki se z gradbeništvom ukvarjajo. Naša naloga je tudi, da se nova evropska finančna perspektiva čim prej začne realizirati, tudi v gradbeništvu.«

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije Mirko Požar je poudaril, da je bilo že leta 2011 uradno stališče ministrstva za gospodarstvo, da je gradbeništvo predimenzionirano in da je čas, da se samo očisti. Zato ga je najbolj zanimalo, kakšno je stališče gospodarskega ministra danes: »V Sloveniji nimamo več investicijskih olajšav za zmanjševanje davčne osnove pri gradnji. Če bi te olajšave imeli, bi zasebni naročniki več investirali, podjetja več gradila in zato bi država pobrala več davkov. To je eden od naših predlogov. Poleg tega danes v gradbeništvu vsi vse delamo. Družbe z enim zaposlenim in nedavno ustanovljene družbe konkurirajo na večmilijonskih projektih, ki jih v resnici ne morejo izvesti, nevedni in premalo skrbni investitorji pa kupujejo le po najnižji ceni. To bi država lahko uredila s segmentacijo.«

Predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič se svojim podjetjem vedno bolj usmerja v tujino. Pravi, da za nastop na tujem trgu poleg strokovnosti in znanja podjetje potrebuje tudi dobro podporo domačih bank in dobro gospodarsko diplomacijo. Slovenija pa po njegovem mnenju prav slednjih dveh nima. Zato vlado poziva, da si pripravi strateški plan, kaj delati na področju infrastrukture, in ga začne uresničevati. »Pogrešam konstruktiven dialog vseh deležnikov v panogi gradbeništva z vlado. Saj to panogo potrebujemo in tega se mora zavedati tudi država.«

Predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič (levo) in predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije Mirko Požar (desno).

Sogovorniki so izpostavili tudi problematiko dumping cen. »Dumping cene so posledica kanibalizma, ta pa je posledica premalo posla. Vendar je vsaj ta kanibalizem nujno regulirati, da ne bo vsa gradbena panoga v Sloveniji propadla. Gradbeni trg lahko reguliramo z licencami. Izvajalec, inženiring, projektant ali kdorkoli drug mora glede na kapacitete, letni promet in reference, ki jih ima, v naprej pridobiti predkvalifikacijsko pravico. To poznajo že naše sosednje države in tega si želimo od naše države,« je povedal Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH Holdinga, ki si je v tujini prav tako moralo pridobiti predkvalifikacijsko pravico.

Predsednik upravnega odbora GH Holding Blaž Miklavčič.

Direktor podjetja Protim Ržišnik Perc Andrej Ržišnik je na okrogli mizi predstavil primer dobre prakse, saj so z domačim znanjem naredili nizko energetski objekt evropskega  formata v celoti. »70 % naših naročnikov so tuja podjetja in delujemo drugače kot povprečna projektantska podjetja pri nas. Smo arhitekti in inženirji, ki znamo sodelovati. Opažamo pa vse pogosteje, da smo kot država tujim investitorjem izredno neprijazni, saj imamo premalo poguma tako pri javnih naročnikih kot tudi pri upravnih birokratih,« je svoj pogled povzel Andrej Ržišnik.

Na kakovostne storitev in zadovoljne stranke v veliki meri vpliva tudi kakovosten kader. Za ustavitev nižanja vlaganj v raziskave in razvoj v gradbeništvu se zavzema predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec: »Izobraževanje je danes ob vsem tem tehnološkem razvoju, ki ga poznamo, pogoj za uspeh. Kdor se ne izobražuje, ni več usposobljen za delo na trgu. Da bo zbornica lahko ukrepala, potrebuje pooblastilo za izvajanje strokovnega nadzora nad svojimi člani, kot tudi pooblastilo za odvzem pooblastila članom, ki se ne izobražujejo. Takim naj licenca propade, na ta način tudi vzpostavljamo red.«

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec (levo) in direktor podjetja Protim Ržišnik Perc, Andrej Ržišnik (desno).

Vsi sodelujoči na okrogli mizi so  se strinjali, da bi bilo treba trg bolj regulirati in upoštevati izkušnje, znanje, kader in kapital. Prav zato je tudi minister Zdravko Počivalšek zagotovil, da bo ministrstvo uredilo področje ponudnikov gradbenih storitev na način, da morajo biti pri razpisih izpolnjeni določeni kriteriji, ki zagotavljajo uspešno izpeljan projekt. Prav tako je zagotovil ureditev razmer s tujimi ponudniki, in sicer bo vlada poskrbela za enakopravnost slovenskih gradbenih podjetij s tujimi, česar do sedaj ni.

V polni dvorani so bili na enem mestu zbrani vodstveni predstavniki vseh slovenskih gradbenih izvajalcev, inženirjev, projektantov in predstavnikov zbornic.

Posnetek dogodka si lahko že v celoti pogledate na našem portalu E-izobraževanje. Objavljen je  tukaj. 

Zbor za oživitev in razvoj gradbeništva je povezal in poenotil celotno gradbeno panogo, ki je izdelala Program dela za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva. Združil je Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS, Zbornico za gradbeništvo Slovenije, Inženirsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Slovensko inženirsko zvezo, Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Združenje za inženiring GZS, Združenje za svetovalni inženiring GZS, Slovensko združenje za trajnostno gradnjo in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Foto: Mediaspeed, Saša Despot.

O okrogli mizi so poročali RTVSLO.si, Finance.si, Dnevnik priloga In, STA.si, Svet24.si, Morel.si. Objave smo zbrali in so objavljene  tukaj (2.7 MB). Dodatne objave z dne  24.9.2015  (1.6 MB)in  25.9.2015 (930 KB).