Izpostavljena novica  

SPOROČILO ZA JAVNOST 

»Če bo treba hruške pripeljati pred parlament, da zaščitimo slovensko gradbeništvo, bomo storili tudi to. Z zakonom, ki diktira želeni poslovni model izvajanja, kar pri večjih investicijah v Sloveniji ni praksa, bodo uničili domače večje izvajalce, ki so se ravno začeli spet postavljati na noge,« je bil na današnji novinarski konferenci oster Mirko Požar, predstavnik Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG).

Že 9. februarja letos, torej še pred zaključkom javne obravnave vseh treh zakonov, se je delovna skupina Ministrstva za okolje in prostor (MOP), ZORG in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) uskladila, da vodje gradnje v novi zakonodaji ne bo. Kakor je dejal Mirko Požar, so se vsi strinjali, da italijanskega ali nemškega vodje gradnje ni mogoče kar prenesti v našo zakonodajo, ne da bi pri tem spremenili še drugo slovensko sistemsko zakonodajo oziroma obstoječi pravni red: »Strinjali smo se, da obdržimo nadzornika gradnje iz Zakona o graditvi objektov (ZGO) in ga izboljšamo, jasno smo opredelili njegove naloge in odgovornosti. Zato smo toliko bolj presenečeni, da predstavniki MOP in ZAPS v medijih še vedno govorijo o vodji gradnje. Če vodja gradnje ostaja v zakonu, ostajajo tudi vsi s to funkcijo povezani problemi, na katere ves čas opozarjamo. Če je tako, se sprašujemo, koga zavajata MOP in ZAPS?«

Požar je poudaril, da nikoli nismo bili gospodarji, ampak smo že od nekdaj družba hlapcev in kratkotrajnih zmagovalcev, ki naskrivaj poskrbijo zase in za svoje zaščitnike: »Pri tem pa ne uvidijo, da ta sistem ne deluje na dolge proge, ker je v svoji biti protisloven. Mi v ZORG pa si prizadevamo in želimo uspeh za vse.« Požar je pozval zakonodajalca, torej državo, k razumnosti, kajti na kocki so slovenska gradbena podjetja in celotna panoga.

Da je sistem, kot se poskuša uveljaviti z vodjo gradnje, slab in škodljiv, se strinjajo tudi drugi partnerji ZORG, še zlasti kritični do njega so v velikih gradbenih podjetjih. Dejstvo je namreč, da gre za tujek v sistemu, ki zaradi navzkrižja interesov na široko odpira vrata sistemski korupciji. Ta je povezana s procesom izvajanja investicije – kdor izvaja projektiranje ali gradi objekt, ne more biti sam sebi nadzornik.

Martin Gosenca, predsednik uprave podjetja CGP, je poudaril: »Zaposlujemo 600 ljudi, od tega najmanj 50 visoko izobraženih inženirjev, ki v različnih oblikah vodijo gradbišče ali pomagajo pri vodenju. Niti eden od teh inženirjev ni po izobrazbi arhitekt, vsi so gradbinci.« Odgovor na vprašanje, zakaj arhitekti ne morejo voditi gradbišč oziroma gradnje, je strnil v tri točke – izobrazba, delovni proces in sistemska korupcija. Arhitekti nimajo specializiranih znanj s področja geologije, geomehanike, gradbene mehanizacije, normativov, priprave del, tehnologij izvedbe, varnosti pri delu, vodenja ljudi. »Diplomanti gradbeništva ta znanja pridobijo med študijem,« je dejal Gosenca. Poleg tega je delovni proces arhitekta popolnoma drugačen od delovnega procesa gradbinca, saj prvi v biroju riše, načrtuje, medtem ko gradbinec na podlagi teh načrtov na terenu gradi objekt. »Ne predstavljam si, da bi v praksi zdaj arhitekti gradili objekte. Ali to pomeni, da lahko potem gradbinci rišemo arhitekturne načrte? Prav tako ne razumem, kako bodo zunanji arhitekti vodili gradnjo in pisali gradbene dnevnike gradbincem, ki vodijo gradnjo na terenu. Tega ne dovolimo,« je bil oster Gosenca. Ena oseba po njegovih besedah pač ne more projektirati, graditi in nadzorovati gradnjo, saj to na široko odpira vrata sistemski korupciji. »V tem primeru lahko gradbena podjetja spremenimo kar v agencije za posredovanje delovne sile. Posledično bomo v panogi odpustili več tisoč gradbincev, s tem pa uničili še zadnje ostanke gradbeništva v Sloveniji.«

Martin Gosenca, predsednik uprave podjetja CGP.

Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH Holding, je poudaril, da zakon ne more in ne sme biti pisan samo za en poslovni model, ampak mora biti pisan široko: »Če hočemo imeti velika gradbena podjetja, da bomo lahko pri velikih investicijah konkurirali tujini, ne smemo v zakon zapisati poslovnega modela, ki bo imel tendenco majhnih gradbenih podjetij. Predlog arhitektov je namreč primeren za enostavnejše in manj kompleksne zgradbe, za gradnjo hiš, a gradnja hiš v Sloveniji ni vse. Prenašati poslovni model gradnje hiše na poslovni model gradnje tovarne preprosto ne gre. Ne moremo arhitektu, ki sicer brez težav koordinira več izvajalcev pri gradnji manj kompleksne stavbe, z zakonom dati pravico, da bo koordiniral dela pri gradnji velikega investicijskega objekta, ker za to preprosto nima ustreznih znanj.« Inštitut vodje gradnje poleg tega po njegovih besedah nasprotuje temeljnim smernicam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pri oblikovanju investicijske zakonodaje in preprečevanju korupcije ter izogibanju konfliktov interesov pri udeležencih v gradbenih procesih.

Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH Holding.

Predlagani Gradbeni zakon prinaša vnaša zmedo tudi glede odgovornosti udeležencev pri gradnji – za katere naloge bo odgovoren vodja gradbišča, ki naj bi ga imenoval investitor, kaj to pomeni v odnosu do vodje del, ki ga imenuje izvajalec, in kako to vpliva na obligacijska razmerja po Obligacijskem zakoniku. »Morali bi razčistiti enkrat za vselej: nadzor je nadzor, izvajalec je izvajalec, projektant je projektant,« je poudaril Miklavčič. Predlagani zakon tudi z ničemer ne daje ustreznih jamstev, ne izvajalcem in ne investitorju. Izvajalci na koncu prevzamejo prek bančnih garancij in drugih ustreznih jamstev skoraj ves riziko, njihova vloga pri vodenju projektov pa bi bila zminimalizirana. »Pa vendar na koncu procesa gradnje za mizo sedita izvajalec in investitor. Zakaj? Ker vsi drugi v tem procesu premalo prispevajo,« je še dejal Miklavčič.

Zakon bi moral biti napisan tako, da bi bil odprt za vse poslovne modele, ki bodo v praksi dajali možnost delovanja mikro, malim, srednjim in velikim podjetjem. »V ZORG si prizadevamo in želimo uspeh za vse.  Potrebujemo pestrost podjetij, da bomo znova sposobni sami v celoti zgraditi drugi tir in predor Karavanke ter bomo lahko kandidirali za (večje) posle v tujini,« je za konec poudaril Mirko Požar.

Zbor za oživitev in razvoj gradbeništva je povezal in poenotil celotno gradbeno panogo, ki je izdelala Program dela za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva. Združil je Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS, Zbornico za gradbeništvo Slovenije, Inženirsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Slovensko inženirsko zvezo, Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Združenje za inženiring GZS, Združenje za svetovalni inženiring GZS, Slovensko združenje za trajnostno gradnjo in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Zbirka objav v medijih:  objave 8.3.2016 (5.0 MB),  objave 9.3.2016 (1.3 MB).

Foto: Borut Cvetko, Mediaspeed

Več informacij:

Agencija Andreja Jernejčič – Lin&Nil

Telefona: 01 547 65 18, 041 812 669

E-pošta:  infoping@jernejcicpong.si