Priročniki Publikacije

Želeli ste izvedeti

Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS

Kakšno dokumentacijo potrebujemo, če želimo na istem mestu namesto starega, ki ga rušimo, graditi nov objekt? Gre za večji stanovanji objekt.

Kakšno dokumentacijo pa potrebujemo, če bi na obstoječem večjem objektu podrli zgornje nadstropje in ga spremenili v strešno konstrukcijo?

</typolist>

Pod 1:

ZGO-1 ne pozna več pojma "nadomestna gradnja", zato je potrebno v takšnem primeru najprej izdelati Projekt za odstranitev objekta in potem vse projekte, ki so potrebni za novogradnjo (IDZ, PGD, PZI, PID), po predpisanih postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Posebej moramo opozoriti, da ZGO-1 (3. člen) govori o "odstranitvi objekta", ki zahteva tudi gradbeno dovoljenje. Iz tega sledi, da moramo izdelati PGD s smiselno vsebino, ki jo sicer kar težko najdemo v samem ZGO-1 in Pravilniku o projektni dokumentaciji. Iz 20. in 22. člena Pravilnika vidimo le nekatere omejitve (poenostavitve; podloga je lahko le kataster in ne nujno geodetski načrt) pri izdelavi lokacijskih podatkov v vodilni mapi. Iz teh dokumentov vidimo tudi določilo, da je za odstranitev objektov potrebno izdelati samo "Načrt odstranjevalnih del" (ki pa ga pod tem imenom v seznamu načrtov ni). 56. člen ZGO-1 govori tudi o tem, da pri odstranitvi objektov pri dokazilih ni potrebno dostaviti notarsko overjene pogodbe.

Iz teh skromnih fragmentov si postavimo naslednjo sliko in sicer, projekt za odstranitev objektov je sestavljen iz:

0 vodilne mape, ki ima smiselno vsebino, in je potrebna za vodilno mapo v PGD; pri tem so "lokacijski podatki" skrčeni le na prikaz obstoječega stanja; njim se priloži le seznam parcel, ki so zajete z rušitvijo; ne izdela se "Območja strank v postopku"; izjavo OVP priredimo tako, da se glasi na "odstranitev objekta" (pridobiti moramo soglasja!), v obrazcu 0.4 pa izpolnimo le del, kjer se zahteva seznam zemljišč za nameravano gradnjo in seznam soglasij.

3 Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti - Načrt za odstranitev objekta (ali le 3. Načrt za odstranitev objekta); v tem načrtu moramo prikazati kaj in kako bomo odstranjevali ter, če je potrebno, tudi priložiti projekte posameznih varnostnih ukrepov (na primer, ko je potrebno zaradi rušitve izdelati betonski zaščitni zid).

Priložiti je potrebno elaborat o ravnanju z gradbenimi odpadki.
Posebej je potrebno opozoriti, da je potrebno že pri odstranjevanju objekta ravnati tako kot zahtevajo predpisi o ureditvi gradbišča. Zato je potrebno pred začetkom del pri odstranjevanju imeti izdelan tudi Varnostni načrt.

</typolist>

Pod 2:

Iz vprašanja ni popolnoma jasno, kaj vse bo predmet del. Verjetno gre za spremembo konstruktivnih elementov, kar pomeni, da gre za "rekonstrukcijo". Za to vrsto gradnje velja enako kot za novogradnjo (pravzaprav še več); pričeti moramo z IDZ, pridobiti projektne pogoje, izdelati PGD (v njem dokazati, da bo obstoječa konstrukcija sposobna prenesti tudi novo stanje) in pridobiti soglasja. Če ne bi šlo za spremembo konstrukcijskih elementov bi lahko delali to v okviru investicijskega vzdrževanja (brez gradbenega dovoljenja). Jasno pa je, da v tem primeru ne izdelujemo posebnega projekta "odstranitve objekta", ampak je vse vključeno v projekt "rekonstrukcije".

Ali se lahko smatra, da je gradbeno dovoljenje veljavno, če se je izkazalo, da zakoličena os infrastrukturnega objekta poteka po sosednjih parcelah in ne po tistih parcelah, ki so navedene v gradbenem dovoljenju oz. grafični prilogi projekta PGD?

Projektant je v skladu z našimi ugotovitvami na terenu popravljal os. Ali bi bilo potrebno izdati novo oz. dopolnitev gradbenega dovoljenja? Do sedaj je v veljavi prvotno gradbeno dovoljenje.

Ali je geodetsko podjetje oz. geodet v prekršku, če izvede tako zakoličbo?

</typolist>

Posebne primere ob zakoličenju objekta obravnavava 81. člen ZGO-1B:

(1)Če se pri zakoličenju objekta ugotovijo med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta in objekta gospodarske javne infrastrukture, na katero naj bi se objekt priključil ali pri višinskih kotah parcele, na kateri naj bi objekt stal, takšne razlike, da bi ne bilo mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, se zakoličenje objekta ne sme opraviti brez soglasja tistega upravnega organa za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje.

(2) V aktu o soglasju lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve določi dodatne pogoje v zvezi z ugotovljenimi razlikami ali pa zahtevo za izdajo soglasja z odločbo, ki jo izda v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank, zavrne, če ugotovi, da

predstavlja sprememba zakoličenja objekta spremembo gradbenega dovoljenja.

(3) Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja z odločbo zavrne, izvajalec ne sme začeti z gradnjo,dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja.

V opisanem primeru, ki ste nam ga posredovali je geodet ugotovil, da je med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju (projektu, ki je bil podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja) pri legi objekta takšna razlika, da ni mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, zakoličenje objekta se ne sme opraviti, brez soglasja organa, ki je gradbeno dovoljenje izdal.

Investitor mora pridobiti akt oz. soglasje organa, ki je gradbeno dovoljenje izdal, v kolikor projektant popravlja os objekta gospodarske javne infrastrukture, je to bistvena sprememba projekta (to ni več tisti projekt, ki je bil podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, nima pečata organa, ki je gradbeno dovoljenje izdal). Tudi revizije in vse ostale sestavine PGD projekta se nanašajo na staro os, tako da sem mnenja, da je za novo os potrebno izdelat nov PGD, oz. pridobit novo gradbeno dovoljenje.

Geodetsko podjetje je v prekršku, če izvede zakoličenje v nasprotju s podatki iz projekta, ki je bil osnova za izdajo GD, v prekršku je tudi odgovorni geodet.