POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Nemška praksa določanja honorarjev inženirskih storitev

NEMŠKA PRAKSA DOLOČANJA HONORARJEV INŽENIRSKIH STORITEV

Tarifna pravila

 

Borut Šantej, pravnik

 


V mesecu aprilu smo se predstavniki IZS udeležili posveta na temo prenovljene nemške Uredbe o inženirskih in arhitekturnih tarifah (HOAI), ki ga je organiziralo Združenje za svetovalni inženiring Gospodarske zbornice Slovenije.

 

Na posvetu sta bila navzoča gosta z Bavarske zbornice arhitektov in inženirjev g. Victor Schmitt (inženir) in g. Hans Jürgen Schmidt- Schicketanz (arhitekt). Oba sta lastnika in direktorja večjih projektivnih birojev s področja inženirskega oziroma arhitekturnega projektiranja, in dejavna člana zbornice.

 

NAMEN HOAI

 

HOAI potrebuje država. Namen HOAI je zagotovitev nivoja in kakovosti arhitekturnih in inženirskih storitev in ne zagotovitev minimalnih honorarjev arhitektom in inženirjev.

 

VSEBINA HOAI

 

Nemške obvezne tarife za inženirske in arhitekturne storitve so predpisane z zvezno vladno uredbo o honorarjih za arhitekturne in inženirske storitve (s kratico HOAI). HOAI morajo obvezno upoštevati pri planiranju in projektiranju vsi inženirji in arhitekti s sedežem v ZRN. Izjema so geodetske in geološke storitve - za te storitve so tarife HOAI le priporočene narave.

 

Zgornja meja, do katere se uporabljajo tarife HOAI, je določena z vrednostjo investicije in znaša 25.000.000 EUR. Za investicije nad 25 mio EUR projektantom in strankam ni potrebno uporabljati HOAI. Ta cenovni prag je po mnenju gostov iz Bavarske smiseln in ustrezen.

 

HOAI je namreč namenjen predvsem ščitenju malih investitorjev na eni strani in obstoja ter kvalitete dela majhnih in srednje velikih projektantskih podjetij, ti pa povečini projektirajo objekte, katerih vrednost je nižja od 25 mio EUR. HOAI morajo upoštevati vsi posamezniki, ki so člani zbornic, ne glede na to, ali delujejo v svobodnem poklicu, kot zaposleni v projektantskih firmah, kot zaposleni v gospodarstvu ali kot uradniki v državni upravi.

 

HOAI morajo upoštevati tudi podjetja, ki so vpisana v register podjetij v zbornicah. V register podjetij so lahko vpisane le tiste družbe, ki so v lasti (odgovornih) projektantov. Takšne družbe lahko nosijo v imenu naziv »projektantska družbe« oz »projektivni biro«, medtem ko družbe, ki niso vpisane v register zbornice, takšnega imena ne smejo imeti.

 

V ZRN velja načelo ločenosti projektiranja in gradnje: člani zbornice nikoli ne smejo sodelovati pri gradnji objektov, ki so jih sami projektirali. Izjema so gradbene firme, ki ne projektirajo in gradijo za druge, pač pa se ukvarjajo s prodajo stanovanj, ki jih tudi same projektirajo in gradijo: tem firmam stroškov projektiranja ni potrebno prikazovati ločeno od celotnih stroškov investicije, zato jim tudi HOAI ni potrebno uporabljati

 

NOVELA HOAI IZ LETA 2009

 

Obvezujoče tarife so v ZRN uveljavljene že več kot pol stoletja. Pred uvedbo novele je Zvezna nemška zbornica arhitektov in inženirjev naročila izvedensko mnenje (izdelala ga je mednarodna pravna pisarna v Bruslju), ki je ugotovilo, da so tarife, kakor so določene z HOAI, skladne s pravnim redom EU. Isto je ugotovilo tudi izvedensko mnenje, ki ga je pred sprejetjem HOAI pripravil najvišji nemški zakonodajni organ Bundestag.

 

Z novelo HOAI v letu 2009 so se vrednosti honorarjev zvišale za 10%. Največja novost novele iz leta 2009 (poleg zvišanja vrednosti honorarjev) je bila ta, da se HOAI uporablja le za tiste arhitekte in inženirje, ki imajo sedež v ZRN, in le za tiste njihove storitve, ki so opravljene v ZRN. Na ta način se je ZRN izognila očitku diskriminacije do tujcev, ki naj bi ga povzročale poklicne tarife. Cene storitev, ki jih v ZRN opravljajo tudi arhitekti in inženirji, ki niso ustanovljeni v ZRN, in storitve, ki jih nemški inženirji in arhitekti opravljajo v tujini, se torej oblikujejo prosto.

 

RAZLOGI ZA OBSTOJ OBVEZNIH TARIF PO HOAI

 

Po evropskem pravu so tarifni pravilniki mogoči le, če zanje obstaja prevladujoč javni interes. Nemška zbornica arhitektov in inženirjev je navedla naslednje razloge v javnem interesu, zaradi katerih je obvezne tarife potrebno imeti in obdržati:

<typolist type="1">

Obvezne tarife ščitijo tako projektanta kot tudi naročnika – gre za instrument zaščite potrošnikov, ki so z HOAI seznanjeni s storitvami, ki jih lahko zahtevajo od projektanta.

HOAI natančno določa vrste storitev, ki jih mora opraviti projektant, in določa korake za obračunavanje teh storitev.

HOAI ščiti avtorska dela projektantov in intelektualno lastnino.

Storitve planiranja in projektiranja so intelektualne storitve, ki jih brez tarifnega pravilnika ni mogoče pravilno oceniti oziroma jih primerjati.

Storitve in njihovi stroški so transparentni in predvidljivi.

Ker ni (nelojalne) cenovne tekme, se poveča kakovost nudenih storitev.

HOAI ščitijo mala in srednje velika projektantska podjetja, ki bi brez tarif težko konkurirala mednarodnim gigantom.

Tarife vnašajo red v naročanje na področju celotne države.

Tarife so pomembne za državo in njene organe, saj lahko pri javnem naročanju natančno planira svoje stroške.

HOAI pomaga k razvoju gradbene kulture. HOAI ni pravilnik o preživetju inženirjev, pač pa prispeva k ohranitvi kvalitetnega nivoja gradnje v EU.

HOAI prispevajo k neodvisnosti izvajalcev projektantskih storitev od gospodarskih družb, saj so stroški transparentni in javni

</typolist>

 

HOAI in javno naročanje

 

Naročila male vrednosti (do 100.000 EUR)

Naročila za storitve, katerih vrednost je pod 100.000 EUR v ZRN niso predmet javnega naročila: državni, deželni ali občinski uradnik lahko za takšno storitev sam izbere izvajalca, mu odda storitev in pri tem lahko uporabi HOAI. Na ta način je zaradi obstoja HOAI bistveno poenostavljen sistem oddaje naročil male vrednosti.

 

Druga naročila

 

Po mnenju gostov bi moralo biti pri javnem naročanju arhitekturnih in inženirskih storitev temeljno in najpomembnejše načelo, da cena ni predmet oz kriterij pri izbiri ponudbe. Ko je izbrana vsebinsko najboljša rešitev, se gre v pogajanja o ceni z izbranim ponudnikom.

 

Takšno pravilo je v ZRN tudi v resnici uveljavljeno, vendar le za arhitekturno projektiranje: pri javnih naročilih v ponudbah sploh ni potrebno navajati cen. Tarife so fiksne in določene z HOAI, možne so le razlike glede stranskih stroškov (3 do 5%; velikost pisarne, …). Zato cena pri javnih naročilih niti ni pomembna (se upošteva le v višini 10% vrednotenja).

 

Pri gradbenih in drugih inženirskih storitvah tega pravila ni – cena je tam del ponudbe in ima večjo težo pri vrednotenju (po mnenju gostov razlog za drugačno ureditev ni to, ker bi bile inženirske storitve drugačne od arhitekturnih, temveč zgolj politična moč in interesi ministrstva za gradnjo, ki je največji naročnik). Zbornice arhitektov in inženirjev si sicer želijo, da cena tudi pri inženirjih ne bi bila merilo pri izbiranju ponudbe!

 

Izvajanje HOAI

 

Država sama aktivno ne preganja kršiteljev HOAI – razen na pobudo ali ovadbe zasebnikov. Enako je z zbornicami arhitektov in inženirjev. Tudi oni aktivno ne spremljajo in nadzorujejo uporabe HOAI. Disciplinski postopki zoper kršitelje se sprožijo le tedaj, kadar je kršitelj ovaden s strani kakšnega drugega člana zbornice.

 

Vrednosti honorarjev po noveli HOAI 2009 so se glede na prejšnji HOAI zvišale za 10%.

 

Kljub temu inženirji in arhitekti ugotavljajo, da tudi nove tarife pokrijejo le cca 85% njihovih stroškov. To je razvidno iz primerjave stroškov birojev, ki ga na podlagi vsakoletne ankete vodi Zvezna zbornica inženirjev in arhitektov. Ne glede na to pa zbornice ocenjujejo, da so tudi takšne (prenizke) tarife dosti boljše, kot če tarife sploh ne bi bile predpisane.

 

Problem, ki ga gosta opažata pri noveli HOAI je, da je po novem edini kriterij za višino honorarja arhitekta predhodni izračun stroškov (»Kostenberechnung«) – ne glede na dejanski obseg projektiranja. Nepredvidenih dodatnih del – tudi takšnih na željo naročnika – ni mogoče dodatno obračunati brez soglasja naročnika. Zato veliko arhitektov še vedno obračunava svoje storitve po prejšnjem HOAI, v katerem so sicer predpisane tafire 10% nižje od HOAI iz 2009, vendar pa je omogočeno naknadno obračunavanje dodatnih del.

 

Cena storitve nadzora v ZRN sicer povprečno znaša od 9.000 do 13.000 EUR/mesec na (pooblaščenega) inženirja. (opomba: pri 176 urah na mesec znaša cena ure od 50 do 75 EUR; cena ure vodje projekta znaša 85 EUR).

 

Pogodba za naročilo projektantskih storitev se podpiše na osnovi ocene investicijskih stroškov. Vanjo se napiše, da je osnova za določitev končnega honorarja izračun stroškov na osnovi PGD. S tem je honorar fiksiran.

 

V Nemčiji, pri visoko gradnji, izdela isti projektant vse faze do vključno PZI in dodatno popis del in projekt za razpis. Pri nizko gradnji izdela isti projektant vse faze do vključno PGD in dodatno popis del in projekt za razpis, medtem ko PZI izdela izvajalec gradbenih del.

 

Možnost uvedbe obveznega tarifnega pravilnika v Sloveniji

 

Gosta iz ZRN sta na podlagi nemških izkušenj in zgoraj navedenih izvedenskih mnenj potrdila, da pravo in sodna praksa EU ne prepovedujeta predpisovanja obveznih tarif za opravljanje arhitekturnih in inženirskih storitev, če so izpolnjeni določeni pogoji:

<typolist>

da predpis o obveznih tarifah sprejme državni organ,

da tarife niso diskriminatorne do tujcev,

da se s tarifami zasleduje prevladujoč javni interes,

in da se cilji javnega interesa ne dajo doseči na drug način.

</typolist>

 

Pri tem sta svetovala, da se Slovenija pri oblikovanju tarifnega pravilnika ne zgleduje (preveč) po HOAI, saj naj bi bil ta preveč podroben in kompliciran. Po njunem mnenju je lahko dober tarifni pravilnik tudi krajši, npr. na 10 straneh.

 

Kot primer dobre ureditve obveznih tarif sta navedla italijansko avtonomno regijo Trentino – Alto Adige, ki ima edina od italijanskih pokrajin predpisane obvezne tarife (za zaščito grajene kulture), in to že od leta 1923. To dejstvo po mnenju gostov močno prispeva h gospodarskemu vzponu regije in k visoki kvaliteti gradnje v tej regiji – predvsem v primerjavi z drugimi italijanskimi pokrajinami, kjer tarifnih pravilnikov nimajo. Tarifni pravilnik Trentino – Alto Adige je enostaven in dober. Za Slovenijo bi bil po mnenju gostov boljši zgled kot HOAI, tudi zaradi primerljive velikosti, števila prebivalstva in reliefa avtonomne regije in Slovenije.