Priročniki Publikacije  

ČAS JE ZA SPREMEMBE V UREJANJU PROSTORA

S posveta v Državnem zboru RS

 

mag. Tomaž Černe, univ. dipl. ing. geod.

 

V začetku februarja 2010 je skupina strokovnjakov s področja urejanja prostora, združenih v neformalni organizaciji pod okriljem ZAPS, pripravila poziv z naslovom "Čas je za spremembe v urejanju prostora".

 

V okviru poziva je bil v četrtek, dne 25. 2. 2010 ob 11 uri v dvorani Državnega sveta RS pripravljen posvet z naslovom Čas je za spremembe v urejanju prostora. Namen posveta je bil na podlagi poziva začeti javno razpravo o stanju v urejanju prostora v Sloveniji in odgovorne spodbuditi k razmisleku in ukrepom za izboljšanje.

 

V nagovorih in prispevkih so svoje poglede na problematiko predstavili: predsednika Državnega sveta in Državnega zbora Republike Slovenije, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, predstavnik zbornice za arhitekturo in prostor, strokovnjaki iz fakultet, predstavniki inštitutov, nevladnih organizacij ter društev.

 

Vsebino in namen poziva sta predstavila mag. Maja Simoneti in dr. Aleš Mlakar. Poudarila sta, da namen poziva ni lobiranje katere koli interesne skupine za povečanje obsega posla, temveč zgolj zagotavljanje javnega interesa. Zaradi prevlade sektorskih predpisov je postalo usklajevanje interesov v prostoru zelo oteženo, kar onemogoča delo prostorskih načrtovalcev. Zato v skupini, ki je pripravila poziv pričakujejo: (1) noveliranje ocene stanja prostora v Sloveniji iz leta 2001, (2) multidisciplinarno analizo sistema urejanja prostora, (3) zagotovitev službe za urejanje prostora na ravni Vlade RS, ki bo zadolžena za načrtovanje, gradnjo, varstvo, rabo, vzdrževanje in prenovo vseh sestavin prostora (4) uvedbo stalnega javnega poročanja o vseh vidikih urejanja prostora in vključevanja javnosti, (5) večjo podporo razvojno raziskovalnega dela na področju urejanja prostora in (6) ureditev zakonodajnega okvira in zagotovitev učinkovitega tekočega izvajanja nalog na vseh ravneh.

 

Sledila je razprava v kateri je sodelovalo deset razpravljavcev. Vsebino prispevkov in razprave lahko strnemo v naslednje ključne ugotovitve:

<typolist>

poziv podpirajo vse prisotne vladne in nevladne organizacije,

prostorsko načrtovanje mora pridobiti pristojnost za usklajevanje sektorskih interesov v prostoru in ne sme biti več podrejeno enostranskim sektorskim varovanjem prostora,

prostorski načrtovalci morajo postati interdisciplinarno usposobljeni strokovnjaki s trdno osnovo v svoji stroki in s posebno licenco za prostorsko načrtovanje, ki ne sme biti vezana na arhitekturno projektiranje,

preprečiti je potrebno permisivnost prostorskih aktov na eni strani in nezmožnost uresničitve razvojnih pobud na drugi strani,

po privatizaciji gospodarstva bo prišlo tudi do večjega vala privatizacije zemljišč, na kar pa naša država ni pripravljena,

država mora vzpostaviti zanesljive podatkovne baze o stanju v prostoru na podlagi katerih bo možno oblikovati prostorsko politiko ter oblikovati urbanistične standarde,

prostorsko načrtovanje mora omogočiti prehod Slovenije v nizkooglično družbo, lokalno samooskrbo in prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečiti slabšanje stanja okolja na drugih področjih,

rešitve predloga Zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor niso nujno slabe, problem pa je nadaljevanje trenda parcialnega reševanja posameznih investicij, pri čemer država nima izoblikovanih jasnih ciljev razvoja, ki bi bili izraženi tudi v strateških prostorskih aktih,

tudi na področju prostora potrebujemo izhodno strategijo, ki bi morala postati del izhodne gospodarske strategije Slovenije,

hitrih sprememb na področju urejanja prostora je bilo v zadnjem času preveč, zato najprej potrebujemo temeljit premislek in šele nato premišljene spremembe, ki naj bodo najprej procesne in organizacijske,

potrebna je konsolidacija upravnih in strokovnih služb na področju urejanja prostora, oblikovanje pokrajin po prostorskih kriterijih ter oblikovanje celovitega prostorskega zakonika, ki bo vzpostavil sistem za umestitev področnih predpisov,

na področju urejanja prostora mora stroka preseči 4. letno politično kolobarjenje, saj pomembni državni projekti potrebujejo več časa,

razpravo o ukrepih za izboljšanje je potrebno prenesti tudi v državni zbor, ki bo oblikoval predloge izhodišč za izboljšanje stanja in jih posredoval Vladi,

potrebno bo poiskati ustrezen način, kako odgovorne vzpodbuditi k ukrepom za izboljšanje stanja na področju urejanja prostora.

</typolist>

 

V zaključku je dr. Aleš Mlakar napovedal, da je ta posvet le uvod v aktivnosti stroke, ki bo vse do poletja pripravljala različne dogodke in posvete. Vsebina predstavitev in razprave posveta bo strnjena v sklepe, ki bodo posredovani vsem odgovornim v državi in tudi širši javnosti. Oblikovan bo tudi zbornik posveta, v katerem bodo objavljeni prispevki. Prisotne je pozval tudi, da lahko svoje prispevke naknadno posredujejo organizatorjem posveta, ki jih bodo vključili v sklepe in publikacijo. Dodatne informacije o sodelujočih na posvetu ter kontaktnih osebah, lahko pridobite na spletnih straneh državnega sveta RS ( http://www.ds-rs.si) in spletnih straneh ZAPS ( http://www.zaps.si).

 

Na to naj dodamo, da je upravni odbor IZS na 153. redni seji v januarju sprejel sklep o ustanoviti projektne skupine za prostor Inženirske zbornice Slovenije. Za predsednika projektne skupine je imenovan Matjaž Grilc, katerega naloga je pripraviti podrobnejši program projektne skupine. Na podlagi programa bodo upravni odbori matičnih sekcij pozvani za imenovanje svojih predstavnikov. Temeljni cilj projektne skupine je proaktivna vključitev IZS v ureditev razmer na področju urejanja prostora.