Izpostavljena novica

12.01.16

ZORG: »Novi Gradbeni zakon nam bo odrezal glavo«

»Ministrstvo za okolje in prostor je dopustilo, da je osnutek Gradbenega zakona šel v javno obravnavo brez analize obstoječega stanja, brez ciljev, brez členov, ki bi bili primerni za dopolnjevanje v amandmajski obliki, in brez analize posledic, ki jih tak zakon prinaša,« je bil na današnji novinarski konferenci oster Mirko Požar, predstavnik Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG) in predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije.

Gradbeno panogo čaka eno najbolj črnih let, saj večjih gradbenih projektov ni na vidiku. Tudi trije zakoni, ki se prepletajo z gradbeno panogo in bodo še naslednjih osem dni v postopku javne obravnave, po mnenju stroke ne bodo pripomogli k okrevanju slovenskega gradbeništva, je glavno sporočilo partnerjev ZORG z današnje novinarske konference. Kot so poudarili, nova Gradbeni zakon ter Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih ne bosta odpravila težav, ki so v gradbeništvu prisotne danes, temveč bosta kvečjemu prinesla nove.

Mirko Požar, predstavnik ZORG in predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije.

Kakor je dejal Mirko Požar, predstavnik ZORG in predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije, v panožnih, poklicnih, raziskovalnih in izobraževalnih organizacijah, združenih v ZORG, spremembe zakona podpirajo, a ne na tak način: »Novi Gradbeni zakon, ki celotno gradbeno panogo postavlja na glavo, so pisali pravniki in vanj niso vključili našega mnenja. Opozarjamo, da ZORG za tak zakon ne bo prevzel odgovornosti. Res je, da smo sodelovali pri njegovem nastajanju v posameznih segmentih, vendar nismo oblikovali celovite rešitve – še več, ministrstvo niti v eni točki ni upoštevalo priporočil programa ZORG.« Težava je po njegovih besedah v tem, da ni implementirana celotna ZGOdba, način javne obravnave zakona pa je v posmeh demokraciji. »Priprava zakona na tak način ne omogoča konstruktivnega dialoga. Predlagan zakon je slabši, kot sedanji. Namen novega zakona je bila oživitev investicij in s tem gradbeništva, a k izboljšanju stanja v takšni obliki, kot je predlagan, ne prispeva nič,« je dejal Požar in opozoril: »Če nam je prejšnji zakon porezal roke, nam bo novi Gradbeni zakon, če bo sprejet v zdajšnji obliki, odrezal glavo.«

Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije (IZS).

Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije (IZS), je opozorila, da več predlaganih rešitev sploh ni dodelanih, zato zakon še ni zrel za javno obravnavo: »Rešitve so ustrezne za eno- in večstanovanjske hiše ter poslovne stavbe s pisarnami, ki že danes niso problematične, medtem ko so za infrastrukturne objekte in industrijske objekte z vplivi na okolje neprimerne. Za te obstajajo veliko boljše rešitve. Veliko pomislekov imamo tudi glede predlaganega novega sistema udeležencev in njihovi odgovornosti ter zagotavljanju varnosti objektov. Zakon vpeljuje novo funkcijo – vodjo gradnje, ki je po našem mnenju v večkratnem konfliktu interesov, saj mu zakon nalaga številne nezdružljive naloge, ki zlahka omogočajo koruptivnost. Opravljal naj bi nadzor nad projektiranjem načrtov za izvedbo, zastopal interese investitorja med gradnjo, pri čemer naj bi istočasno vodil gradbišče in gradnjo ter za potrebe upravnega postopka zagotavljal, da je objekt skladen s prostorskimi akti, varen in zanesljiv. Zato projektant ne bi smel biti istočasno vodja gradnje, vodja gradnje pa ne bi smel istočasno voditi gradnje, torej izvajalcev in hkrati podajati izjav o neoporečnosti gradnje, ki omogočajo izdajo uporabnega dovoljenja v upravnem postopku, saj ni neodvisen udeleženec pri graditvi. Vodja gradnje bi moral biti neodvisen udeleženec, ali pa mu je treba odvzeti nezdružljive naloge. Druga ključna oseba graditve bo gradbeni inšpektor, ki naj bi med drugim zagotavljal varnost in zanesljivost objektov. Ob današnji strukturi, strokovni usposobljenosti in številu gradbenih inšpektorjev, finančni podhranjenosti gradbene inšpekcije in ob upoštevanju prepovedi zaposlovanja upravičeno dvomimo, da bodo inšpekcijske službe kos tej pomembni nalogi. Nad rešitvijo, ki pooblaščenim inženirjem onemogoča nastopati v vlogi projektantov, vodij gradenj in vodij del pri stavbah smo ogorčeni, saj smo za te naloge usposobljeni. Zahtevamo, da se naloge pooblaščenih inženirjev v zakonu prilagodijo našim kompetencam, ki izhajajo iz študijskih programov.« Po njenih besedah je zakon, pri pisanju katerega ministrstvo ni upoštevalo priporočil strokovnjakov, svojevrstna slovenska »pogruntavščina«.

Igor Banič, predsednik uprave podjetja Pomgrad.

Igor Banič, predsednik uprave podjetja Pomgrad, ocenjuje, da predlagana osnutka zakona nista primerna za implementacijo: »Namen je bil dober, a se je izjalovil. Čeprav so bili cilji in izhodišča za pripravo primerni, vsebina povsem nejasno opredeljuje odgovornosti in vloge ključnih udeležencev v fazi izvedbe gradnje. Vse to nas še dodatno oddaljuje od dobrih praks izvajanja gradbenih projektov, kot jih narekuje stroka doma in tujini. Daleč prevelika vloga je namenjena vodji gradnje, ki nima ustreznih izkušenj in znanj za vodenje gradbišča – kako naj nekdo, ki v življenju še ni bil na gradbišču, koordinira in nadzira vse, kar je povezano z gradnjo? Z ničemer ne daje ustreznih jamstev ne izvajalcem in ne investitorju, da bi jih bili potem pripravljeni prevzeti. Izvajalci na koncu prevzamemo prek bančnih garancij in drugih ustreznih jamstev skoraj ves riziko, naša vloga pri vodenju projektov pa je zminimalizirana. Podjetja, ki delujemo na našem trgu kot izvajalci zato takemu predlogu zakonov odločno nasprotujemo. In če smo se že lotili spreminjanja treh zakonov, ki zadevajo gradbeno panogo, jih ne bi smeli obravnavati ločeno, pač pa bi morali vsi trije zakoni biti med seboj usklajeni.«

Do osnutkov omenjenih zakonov so kritični tudi drugi partnerji ZORG-a. Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) tako ostro nasprotujejo zlasti predvideni deregulaciji odgovornih vodij del in odgovornih vodij posameznih del. Ta namreč popolnoma izključuje strokovnjake z opravljenim mojstrskim ali delovodskim izpitom ter gradbene tehnike in inženirje posameznih strok, saj samo njihovo praktično znanje in dolgoletne izkušnje omogočajo zanesljivo izvedbo. Pooblaščanje visoko izobraženih kadrov, arhitektov in inženirjev II. stopnje je po mnenju OZS sicer na videz elegantna rešitev, ki se ponuja sama od sebe, v razmerah, v katerih deluje slovenski gradbeni trg, pa je velika verjetnost, da bo delovala samo na papirju.

Namen novega zakona je bilo olajšanje umeščanja v prostor in pridobitve gradbenih dovoljenj in s tem tudi oživitev gradbeništva, a k izboljšanju stanja zakon v takšni obliki ne prispeva nič, opozarjajo v ZORG in dodajajo, da je zaradi odsotnosti celovite analize obstoječega stanja in vključevanja vseh udeležencev v pripravo osnutka zakona nastal zakon, ki je za naše okolje neprimeren, celo škodljiv.

Zato naj ministrstvo najprej izvede celovito analizo stanja, nato pa na novo napiše gradbeni zakon in ustrezno popravi zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, pri čemer naj upošteva tudi Program dela ZORG in stališča ZORG, podana v javni razpravi, saj so prav člani ZORG-a tisti, ki bodo zakon v prvi vrsti uporabljali.

Zbor za oživitev in razvoj gradbeništva je povezal in poenotil celotno gradbeno panogo, ki je izdelala Program dela za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva. Združil je Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS, Zbornico za gradbeništvo Slovenije, Inženirsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Slovensko inženirsko zvezo, Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Združenje za inženiring GZS, Združenje za svetovalni inženiring GZS, Slovensko združenje za trajnostno gradnjo, Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Izjave partnerjev ZORG k osnutkom Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih so objavljene tukaj (47 KB).