POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


MOP naj pred sprejemom novele organizira posvet z vsemi bodočimi uporabniki

MOP NAJ PRED SPREJEMOM NOVELE ORGANIZIRA POSVET Z VSEMI BODOČIMI UPORABNIKI

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah

 

Člani MSS

 


Spletna aplikacija – pregledovalnik podnebnih podlag je objavljena na: http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm

19. 1. 2010 se je pričela javna obravnava osnutka prenovljenega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010) in osnutka pripadajoče Tehnične smernice za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije.

 

Pričakovali smo, da bo ministrstvo za okolje in prostor ob posredovanju gradiva v javno obravnavo pripravilo tudi obrazložitev namena in potrebe spremembe dosedanje zakonodaje s področja učinkovite rabe energije, predvsem zato, ker je bil PURES-1 objavljen šele pred kratkim.

 

Gradivo je zelo obsežno, zato je čas enega meseca, namenjen za pripombe širše in strokovne javnosti, izrazito prekratek in kaže na nerazumevanje pomena in teže tega pravilnika in pripadajoče tehnične smernice. Takšen pravilnik je na primer v Nemčiji na razpolago za pripombe in usklajevanje najmanj eno leto in več, pri čemer ga spremljajo organizirane diskusije s predvsem tistimi, ki ga bodo morali pri svojem delu upoštevati (tudi projektanti).

 

Glede na prekratko odmerjen čas smo ministrstvu posredovali mnenje k osnutkoma in ne detajlnih pripomb na posamezne člene.

 

Navedeni osnutek Pravilnika ima cilj, kot kaže naslov, zmanjšanje porabe energije, kar je danes logičen korak, vendar očigledno ni bilo preverjeno, kje je smiselna meja o dopustnih izgubah, glede na ceno izvedbe izolacije in na energijo, ki se jo potroši za proizvodnjo toplotne izolacije, ki ni majhna, kar je razvidno iz računa, ki smo ga izvedli in predložili ministrstvu.

 

Predlagatelja smo opozorili, da se v tej tehnični smernici sklicuje na množico referenčnih standardov, tudi na tiste, ki so že razveljavljeni (na primer na standard oSIST prEN 15377-2 in na iz tega osnutka privzeti standard SIST EN 15377-2:2008, ki sta razveljavljena in nadomeščena z veljavnim standardom SIST EN 1264-3:2009, ki pa ga smernica ne navaja).

 

Prav tako smo ga opozorili, da vsi standardi (z izjemo SIST ISO 9836) niso prevedeni v uradni slovenski jezik, zato bo posledično zopet mnogo zmede in konfliktov pri posamičnih tolmačenjih le teh, kot se to kaže v vsakdanjem realnem življenju in posledično daje veliko prostora za razne manipulacije in špekulacije.

 

Tehnična smernica se sklicuje tudi na obstoječe slovenske zakone, pravilnike in uredbe, ki so, kot je znano, v določenih delih medsebojno nasprotujoči in se to posledično prenaša naprej v to smernico.

 

Posebej smo izpostavili neusklajenost s Pravilnikom o projektni dokumentaciji, na katerega se ta smernica sklicuje, saj bo projektiranju povzročila obilico težav. Po Pravilniku o projektni dokumentaciji v načrtih PGD namreč niso predvideni takšni detajli, kot jih smernica zahteva (ti so prikazani kvečjemu v PZI ali celo v PID).

 

V navedenem predlogu so iz raznih lokalnih predpisov vzeti posamezni pasusi, ki so si medsebojno nasprotni, npr. obvezni so plinski kondenzacijski kotli ne glede na to ali imamo potrošnike vsaj tretjino obratovalnega časa v temperaturnem področju kondenzacije pare (prekopirano od Angležev, ki so pa mislili na plinske stanovanjske grelnike, za kar so pa v naših požarnih smernicah obrambnega ministrstva predpisane švicarske smernice, ki na vsakih nekaj straneh predlagajo posvetovanje s švicarsko policijo), na naslednji strani pa so navedeni obvezni izkoristki nizko temperaturnih plinskih kotlov.

 


Po našem mnenju so nesmiselni izračuni raznih faktorjev, ki absolutno nič ne vplivajo na kvaliteto objekta, naj bi pa bilikot poseben dodatek v projektu. Že osnovna predpostavka, da bodo ogrevalni sistemi obratovali neprekinjeno (kar velja le za večje sisteme) ima za posledico, da bodo vsi izračunani faktorji brezpredmetni, ker si jih bodo morali projektanti enostavno izmisliti, nastajali bodo problemi kaj z dodatki toplote, ki so nujno potrebni pri normalnih 10 urnih prekinitvah. Skratka gre se za sistem: varčevali bomo, pa naj stane kolikor hoče. Opozorili smo, da tudi večine ostalih podatkov, ki so vezani na način obratovanja, ni mogoče dobiti od posameznih investitorjev, ampak bodo to le projektantske predpostavke, zato, da bodo tabele izpolnjene.

 

V izračunu zadostne oskrbe z obnovljivimi viri energije bi se morala po našem mnenju upoštevati tudi električna energija proizvedena s foto-napetostnimi elementi na ali neposredno ob stavbi, če se jo oddaja v javno elektro-energetsko omrežje.

 

Dotaknili smo se tudi spletne aplikacije pregledovalnika podnebnih podlag  http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm. Le ta ima pomanjkljivosti, dostop do konkretnih podatkov je skrajno neprijazen, saj je treba vnesti točno številko parcele. Menimo, da bi za dostop zadostoval vnos naziva katastrske občine. Sistem pobiranja podatkov s pomočjo barvnih nians je nezanesljiv, do oseb s slabšim vidom pa tudi skrajno neprizanesljiv. Zato bi morali biti vsi podatki podani v tabelarični obliki. Preostali podatki, ki jih pravilnik zahteva, še niso na voljo. Predvsem to velja za izračunavanje hlajenja in podatke o povprečnih letnih temperaturah.

 

Ob sprejetju pravilnika bi morala biti pripravljena tudi programska oprema za računsko dokazovanje zahtev iz pravilnika in tehnične smernice.

 

Ker lahko izkaz izvedenih energijskih lastnosti stavbe izpolni le izdelovalec elaborata URE, smo s tem vsakemu investitorju že vnaprej vsilili dodatne stroške. Smiselno bi bilo, da bi bil ta izkaz obvezen le za vrste stavb, ki jih v 21. členu navaja Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb.

 

Pomanjkljivost celotne predlagane zakonodaje je, da dosedanji in bodoči računski postopki ne predstavljajo nobene sinergije. Če k temu dodamo še postopke za izdajo energijskih izkaznic in PHPP kot standardiziran element načrtovanja pasivnih objektov, potem je zmeda popolna.

 

Zato smo Ministrstvu za okolje in prostor predlagali, da po zaključeni javni obravnavi v izogib številnim težavam, ki jih lahko povzročita neustrezen oziroma pomanjkljiv pravilnik in tehnična smernica pri uporabi v praksi, organizira diskusijo s predvsem vsemi tistimi, ki ga bodo morali pri svojem delu upoštevati (tudi pooblaščenimi inženirji).